Šestošolke, šestošolci,
zaključek šolskega leta 2019/2020 bomo vendarle dočakali skupaj, v šoli. Učitelji se že veselimo tudi vaše vrnitve. Nekaj dni nam je še ostalo, da bomo v miru zaključili delo. Pri tem nam bo v veliko pomoč, če boš res imel opravljene vse naloge, ki smo jih učitelji naročili v času šolanja od doma.
Temu nameni današnjo in jutrišnjo uro slovenščine.
Se vidimo! 🙂
1. ura
Pozdravljam vas v zadnjem majskem tednu.
V prejšnjem tednu smo nekaj ur posvetilu spoznavanju nove besedne vrste – PRISLOV. Spoznali smo tri vrste prislovov: krajevni, časovni in načinovni prislov.
V delovnem zvezku si reševal 21. sklop Jure se je opoldne skrivoma vrnil domov.
Danes boš s pomočjo danih rešitev preveril vse, že v petek rešene naloge. Ob preverjanju bodi natančen.
Vse pravilne rešitve označi z rdečim pisalom, napačnim pa dopiši pravilno rešitev.
https://www.devetletka.net/index.php?r=downloadMaterial&id=2424&file=1
Spodnje naloge boš prepisal v zvezek za jezikovni pouk. Povedim dopiši oz. poišči zahtevani prislov.
Rešitve - krajevni, časovni prislov
2. ura
Torek, 26. 5. 2020
Šestošolci,
v letošnjem letu ste ponovili svoje znanje o samostalniku, pridevniku, nadgradili znanje o glagolu, spoznali prislov. Vse našteto so različne vrste besed, ki ji bomo dodali še eno – števnik.
Danes boš v delovnem zvezku rešil naloge, in sicer str. 108–113 (nal. 1–14). Rešuj zbrano.
3. ura
Sreda, 26. 5. 2020
Nadaljuj z reševanjem nalog v DZ. Reši vse naloge do str. 116 (vse naloge do naloge 24).
Nato prisluhni razlagi na spodnjem posnetku.
https://www.youtube.com/watch?v=0ssuJHvTm5Q
4. ura
Četrtek, 27. 5. 2020
Preverite svoje rešitve v DZ. Kar ste napačno rešili, popravite – pripišite pravilno rešitev. Če česa niste znali rešiti, dopolnite s pomočjo rešitev.
Rešitve so na spodnji povezavi, na strani 25.
https://www.devetletka.net/index.php?r=downloadMaterial&id=2424&file=1
V zvezek za jezik napišite naslov ŠTEVNIK (enake oblike kot ste napisali ‘prislov’). Prepišite spodnji zapis.
5. ura
Petek, 28. 5. 2020
Zaključujemo zadnji teden pouka na daljavo, v prihodnjem tednu bo spet vse drugače, bolj ‘po naše’ 🙂
Današnjo uro namenimo ponovitvi.
Najprej reši interaktivne naloge o števniku. Najdeš jih na spodnjih povezavah.
https://www.uciteljska.net/kvizi/HotPot/Slovenscina/stevniki/stevniki1.htm
http://www.s-sers.mb.edus.si/gradiva/w3/slo/078_stevnik/05_obravnava.html
Sedaj pa boš izpolnil miselne vzorce na koncu drugega dela delovnega zvezka. S tem boš ponovil in utrdil svoje znanje.
Izpolni miselni vzorec o:
– samostalniku na str. 120,
– pridevniku na str. 121,
– glagolu na str. 122,
– prislovu na str. 123,
– osebnem zaimku na str. 124,
– števniku na str. 125.
1. ura
Učenci, lepo pozdravljeni v novem delovnem tednu!
V prejšnjem tednu smo ponavljali samostalnik in glagol. V petkovi uri smo se posvetili neosebni glagolski obliki, nedoločniku in namenilniku.
Danes bomo ponovili že poznani pridevnik.
S pomočjo spodnjega posnetka ponovi značilnosti pridevnika. Pozorno poslušaj razlago. Rešitev uganke pa zapiši v zvezek.
V zvezek za jezikovni pouk napiši manjši naslov PRIDEVNIK (utrjevanje).
Prepiši spodnjo definicijo. Na prazne črtice pa zapiši primere lastnostnega, vrstnega in svojilnega pridevnika.
Primer svojilnega pridevnika: Očetov avto.
Pridevnik
2. ura
Danes bomo nadaljevali s tretjo besedni vrsto, ki smo jo ponovili v zadnjih dneh. Prva besedna vrsta je bila samostalnik, druga glagol, tretja pa je pridevnik. Včeraj smo ponovili vrste pridevnika, in sicer LASTNOSTNI, VRSTNI IN SVOJILNI.
Danes pa se bomo mudili s stopnjevanjem pridevnika. Se še spomniš?
Poznamo tri stopnje pridevnika:
S pomočjo spodnje povezave boš ponovil, kako se sklanja pridevnik.
https://www.youtube.com/watch?v=lNzfsSw3weA
V zvezek za jezikovni pouk pod že napisani naslov PRIDEVNIK zapiši manjši naslov: Stopnjevanje pridevnika.
Za tem v zvezek reši obe nalogi stopnjevanja, ki sledita. Ob prvi nalogi boš danim pridevnikom poiskal presežnik. Na prazno črto boš vsak zapisani presežnik uporabil v novi povedi. Primer: visok – višji – najvišji (Slovenska najvišja gora je Triglav.)
1. Nadaljuj zaporedje in presežnik uporabi v povedi.
Stopnjevanje pridevnikov
2.Vstavi: težja, najtežja, lažja, najlažja.
Žaba je __________________ od srne in ___________________ od mravlje.
Srna je ______________________________ od žabe in mravlje. Torej je srna
___________________________________ od vseh treh.
Mravlja je __________________________________ od žabe in srne. Torej je mravlja
______________________________________ od vseh treh.
3. in 4. ura
Danes lahko preveriš ustreznost včerajšnje delno rešene naloge s pomočjo spodnjih rešitev.
Nadaljuj zaporedje - rešitve
Današnja in jutrišnja ura slovenščine bo namenjena novi besedni vrsti prislov. V zvezek za jezikovni pouk boš na popolnoma novo stran zapisal večji naslov PRISLOV. Velikost naslova naj bo enaka kot smo še v času prisotnosti v šoli napisali SAMOSTALNIK, GLAGOL in PRIDEVNIK. Po zapisu pa prisluhi razlagi nove besedne vrste, ki jo najdeš na spodnji povezavi.
https://www.youtube.com/watch?v=-qdXcp1IL-E
Za boljše razumevanje slišanega boš v zvezek prepisal naslednje tri vrste prislovov.
Prislovi
V četrtkovi uri boš odprl drugi del delovnega zvezka Gradim slovenski jezik 6. Poišči 21. poglavje na strani 87 in prični z reševanjem nalog.
V delovni zvezek rešuj naslednje naloge: 1., 2., 3., 4., 5. in 6. nalogo.
Po zaključku reševanja celotnega poglavja, ti bomo učitelji slovenščine posredovali rešitve.
Uspešno reševanje!
5. ura
Včeraj si poslušal zvočno razlago PRISLOVA in v zvezek prepisal značilnost in vrste nove besedne vrste.
Če ponovimo:
Besede, ki označujejo kraj, čas in način dejanja, so prislovi.
Poznamo krajevne, časovne in načinovne prislove.
Preverimo razumevanje s spodnjimi primeri za vsake vrste prislova. Spodnje primere zabeleži v zvezek za jezikovni pouk.
Za domačo nalogo boš rešil naloge v delovnem zvezku, 2. del.
Odpri ga na strani 90, prični z reševanjem 7. naloge in nadaljuj z ostalimi do vključno 15.naloge.
Sončen konec tedna ti želim. Izkoristi ga tudi za počitek.
1. ura
Šestošolci,
lepo pozdravljeni že v 9. tednu šolskega dela na daljavo.
V novem tednu pričenjamo z obravnavo jezikovnega pouka. Ker je minilo že veliko časa, ko smo v šoli sklanjali samostalnike, jih bomo v tej uri ponovili s pomočjo kviza.
Odprl boš zvezek za jezikovni pouk in vanj zapisal naslov:
Utrjevanje samostalnika
Pod naslov zapiši: Sklanjanje samostalnika
Za tem napiši imena sklonov in vprašalnice zanje.
Posredujem ti povezavo do spletnega mesta, kjer se boš lahko sam preveril v poznavanju sklanjanja zahtevnejših samostalnikov.
Rešitve sledijo na koncu preverjanja.
https://www.thatquiz.org/sl/practicetest?1w5iqggx8314
Po zaključku kviza si izberi katerikoli dani samostalnik iz kviza. Sklanjaj ga v vseh treh številih; torej 18 primerov samostalnika. V zvezek ta samostalnik sklanjaj v ednini, v smiselnih povedih. To pomeni, da boš napisal 6 povedi.
2. ura
V včerajšnji uri smo ponovili sklanjanje zahtevnejših samostalnikov.
Ne bodi slabe volje, če so se napake vztrajno mešale v končnice samostalnikov.
Bistveno je, da se ti je v spomin vtisnil kateri izmed ponujenih primerov,
ki jih boš v vsakdanjem sporazumevanju pogosto rabil, npr. samostalnik
mati, hči, otrok in podobni.
V današnji uri bo tvoja naloga prepoznati samostalnik.
Se še spomniš, katere besede so samostalniki?
S samostalniki poimenujemo:
⇒ BITJA: osebe (Jošt, sestrica, pevka)
živali (žabe, kača, žabica)
rastline (vrba);
⇒ PREDMETE (škarje, trebuh, mlaka, luknja);
⇒ POJME (vaja, blisk,pomoč).
Pojmi so besede, ki jih ne zaznamo z našimi čutili. Ne moremo jih videti, slišati, okušati, se jih dotikati.
Sledi vaja, v kateri boš v vsaki povedi poiskal samostalnik, ga izpisal v preglednico in mu določil ime sklona (npr. imenovalnik, tožilnik …).
Imenovalnik je prvi sklon, drugi rodilnik itn.
Nalogo v preglednici prepiši v zvezek za jezikovni pouk, skupaj z navodili reševanja.
V naslednji uri pa sledijo rešitve, s pomočjo katerih boš preveril pravilnost sklanjanja.
3. ura
Reševanje včerajšnje vaje samostalnika boš preveril s spodnjimi rešitvami.
Samostalnik - rešitve
Prosim, da pišeš s peresom!
Preostanek ure bomo namenili naslednji besedni vrsti GLAGOL.
Glagol smo v tem šolskem letu že obravnavali, zato mu bomo v naslednjih dveh urah namenili utrjevanje.
V zvezek za jezikovni pouk boš napisal naslov GLAGOL, pod njim pa v oklepaj (Utrjevanje glagola). Za tem boš prepisal spodnjo definicijo glagola.
Za osvežitev pa boš poslušal videoposnetek, ki ga najdeš na spodnji povezavi:
https://www.youtube.com/watch?v=TqX5BCrBfQc&t=128s
4. ura
Po včerajšnji ponovitvi glagola ob današnji nalogi ne boš imel težav.
Na spodnji povezavi boš v besedilu pravljice Obuti maček poiskal glagole.
S pomočjo danih rešitev boš preveril ustreznost izbora glagola v vseh treh delih besedila.
https://interaktivne-vaje.si/slovenscina_ps/gradiva_slova/glagol_6r/glagol_poisci.htm
Izberi dva glagola iz pravljice Obuti maček.
Spregaj ju v ednini, dvojini in množini v zvezek. Prvega sklanjaj v sedanjiku, drugega v pretekliku.
Pred spreganjem zapiši manjši naslov: Spreganje glagola (vaja).
5. ura
Učenci, v včerajšnji uri ste ponovili glagol, v današnji pa bomo nadaljevali z njegovo obravnavo.
Posvetili se bomo neosebni glagolski obliki, ki se imenuje
NEDOLOČNIK IN NAMENILNIK.
Ponovi s pomočjo spodnje povezave.
https://www.youtube.com/watch?v=2XYC1TSPTs0
V zvezek prepiši ta naslov (NEDOLOČNIK IN NAMELNIK) pod včeraj zapisani naslov Glagol.
Pod naslov prepiši naslednjo značilnost te neosebne glagolske oblike.
Nedoločnik in namenilnik
S pomočjo spodnje povezave boste reševali spletne naloge. Reši samo 3. in 4. zavihek za naslovom: Nedoločnik in namenilnik
https://interaktivne-vaje.si/slovenscina_ps/oblikoslovje_glagol_6_9r.html
1. ura
Učenci 6. razreda lepo pozdravljeni!
Upam, da ste se uspeli odpočiti med prvomajskimi prazniki.
Verjamem tudi, da niste povsem pozabili snovi, ki smo jo obravnavali v mesecu aprilu. Kako svež je še spomin na te pravljice, pa boš preveril s pomočjo spodnjih vprašanj.
Vprašanja prepiši v zvezek za književnost, napiši naslov Pravljica – utrjevanje znanja in odgovori s celotnimi povedmi. Ustrezne rešitve boš preveril/-a sam s pomočjo odposlanih rešitev, ki bodo sledile v naslednji, torkovi uri.
Pravljica – utrjevanje znanja
2. ura
Šestošolci, lepo pozdravljeni.
Danes vam pošiljam rešitve odgovorov, s pomočjo katerih boste preverili ustreznost vaših odgovorov na temo obravnavane snovi Pravljica.
Preveri svoje odgovore, ki si jih zapisal/-a v zvezek. Označi njihovo pravilnost z rdečim pisalom in dopiši ustrezen odgovor k napačnemu.
Preverjanje znanja:
Ne pozabi, da moraš do srede, 6. maja, poslati zvočni posnetek obnove pravljice.
Rešitve preverjanja - pravljica
OBVESTILO O BBZ
3. ura, četrtek, 7. 5.
Šestošolci,
konec šolskega leta se bliža, z njim pa tudi ocenjevanje znanja. Tako kot na daljavo poteka pouk, bo na daljavo potekalo tudi ocenjevanje. Ocenjevali bomo govorni nastop, ki bo sestavljen iz dveh delov.
Ocenjevanje znanja bo zajemalo govorni nastop, ki ga boš po spodnjih navodilih pripravil, posnel in ga do ponedeljka, 18. maja 2020, poslal učitelju slovenščine.
Najprej pa se boš naučil pisanja DOMIŠLJIJSKEGA spisa.
V zvezek za književnost napiši naslov DOMIŠLJIJSKI SPIS in preberi značilnosti, ki so značilne za tovrstno besedilo. Po branju te značilnosti čitljivo prepiši pod napisani naslov.
Domišljijski spis
V nadaljevanju si natančno preberi merila, ki jih moraš upoštevati, ko boš pisal svoj prvi spis.
Merila za pisanje
Sledi pisanje letošnjega prvega spisa.
Domišljijski spis bo povezan s pravljico, ki si jo v zadnjem času dodobra spoznal.
Ne piši sodobne pravljice in v vsebino ne vključuj nepravljičnih bitij, kot so vesoljci in podobna bitja.
Čudežni predmeti naj ne bodo produkti sodobnega časa, npr.: avtomobili, rakete ipd.
Ustvari pravo »klasično« pravljico, kot so nastajale daleč nazaj v preteklosti (spomni se pravljic Čudežni prstan in Zlata ptica).
Pred začetkom pisanja natančno preberi spodnja navodila za pisanje tvojega domišljijskega spisa.
Navodila za šolski spis4. ura, petek, 8. 5.
Zadnja ura v tem tednu je namenjena pripravi na ocenjevanje znanja.
Navodila za ocenjevanje znanja so objavljena pod zavihkom Ocenjevanje znanja.
POČITNICE!
1. ura
Danes boš prebral/-a pravljico v berilu 6, na strani 22.
Razlikuje se od pravljic, ki smo jih obravnavali v zadnjih dneh.
Po branju ti bo jasno, v čem odstopa vsebina te pravljice od ostalih.
Ne obotavljaj se, prični z branjem. Pa obilo užitka ti želim.
Katera bitja nastopajo v prebrani pravljici?
V zvezek za književnost napiši avtorja in naslov:
Franček Rudolf: Kako je lisica nehala biti zvita
Pod naslov prepiši:
Pravljica Kako je lisica nehala biti zvita je sodobna pravljica. V njej nastopajo poosebljene živali. To pomeni, da posnemajo in vsebujejo značilnosti človeka. Takim pravljicam, v katerih nastopajo živali, pravimo živalske pravljice. Najbolj znana slovenska zbirka živalskih pravljic so Zverinice iz Rezije.
Opiši glavno osebo lisico. V ta opis vključi njen značaj, ravnanje in odnos do ostalih živali.
Dejanje, ki je nate napravilo poseben vtis, lahko tudi (narišeš) skiciraš pod zapisano besedilo opisa lisice.
2. ura
Dragi učenci, do danes ste spoznali kar lepo število pravljic.
V zvezek za književnost prepiši, katere vrste pravljic poznamo.
K vsaki izmed spodaj naštetih pravljic prepiši naslov ene, ki smo jo spoznali iz berila 6.
Poznamo:
– ljudske pravljice (___________________);
– avtorske pravljice (umetne) pravljice (____________________ );
– sodobne pravljice (____________________).
Sedaj, ko si prepisal/-a delitev pravljic in k vsaki pripisal pripadajoči naslov, lahko s pomočjo rešitev preveriš ustreznost poimenovanja.
Rešitve
Katera pravljica iz zgodnjih otroških let ti je ostala najbolj v spominu?
Zakaj?
Najverjetneje si ob njeni pripovedi užival.
Pravljice so ti pripovedovali starši ali stari starši ali vzgojitelji v vrtcu.
Danes zvečer pred spanjem poskušaj ob pravljici Zlata ptica ponovno doživeti čas čudežev, ki si ga kot majhen otrok pred leti.
Obilo užitka ob poslušanju ti želim.
https://www.youtube.com/watch?v=-vYIs_j2jSQ
3. in 4. ura
Preverjanje znanja
V torek si poslušal/-a zvočni posnetek pravljice Zlata ptica.
Ni dvoma, da si ob njej užival. Slišano pravljico boš strnjeno obnovil v zvezek za književnost. Pred zapisom obnove pa v zvezek zapiši naslov in avtorja.
Ker je pripovedovalec neznan, boš zapisal, da je pravljica ljudska.
Osredotoči se na bistvene podatke in izpusti podrobnosti, da obnova ne bo razvlečena in vsebinsko predolga. Zapis naj ne bo daljši od ene strani v zvezku.
Pri obnavljanju naj ti bodo v pomoč spodaj naštete značilnosti strnjene obnove. Značilnosti prepiši v zvezek.
Obnovo večkrat glasno preberi, da ne boš imel težav z naslednjo nalogo.
Naslednjo uro, v petek, pa boš obnovo doživeto recitiral.
*Recitacija pomeni umetniško, doživeto branje pesniškega teksta.
Ob pripovedovanju upoštevaj naslednje kriterije preverjanja:
Ko boš obnovo tekoče povedal, se boš posnel.
Do srede, 6. 5. 2020, boš zvočni posnetek poslal/-a učitelju na e-naslov.
1. ura
V petek si prebral/-a umetno pravljico Cesarjeva nova oblačila.
Premisli, kaj pomeni označba umetna pravljica.
Kdo je njen avtor?
Danes ti pošiljamo zvočni posnetek v trajanju 25 minut.
Pred poslušanjem klikni na spodnjo povezavo, se udobno nadomesti in uživaj v poslušanju.
https://www.youtube.com/watch?v=j-SI3bde6OI
Razumevanje slišane pravljice boš preveril s močjo delovnega lista.
Delovnega lista ni potrebno tiskati, ampak vprašanja prepiši v zvezek. Nanje odgovori, kjer vprašanje zahteva v celi povedi, v zvezek za književnost.
Cesarjeva nova oblačila
2. ura
Pravljico Cesarjeva nova oblačila je napisal znani pravljičar Hans Christian Andersen.
Poišči bistvene podatke o tem pisatelju. V zvezek za književnost napiši kratek življenjepis in naštej nekaj naslovov njegovih poznanih pravljic.
3. ura
Danes boš spoznal/-a komično pravljico Laži, ki jo je napisal slovenski pisatelj Fran Milčinski.
Odpri berilo, na strani 28 in preberi besedilo.
Veliko zabave ob branju ti želim.
Pravljico si prebral/-a in v zvezek za književnost s pomočjo spodnjih vprašanj preveri razumevanje vsebine.
1. Za katere vrste pravljico gre, če jo je napisal pisatelj?
2. Opredeli čas in kraj dogajanja vsebine. Se glede na tvoj odgovor ta pravljica razlikuje od klasične? Utemelji razliko.
3. Naštej nastopajoče osebe. Katere so glavne osebe?
4. Kako je pisatelj opisal dekle? S čim vse jo primerja?
5. S čim (naštej le nekaj primerov) pisatelj smeši oz. ustvari komičnost dogajanja?
V pravljici Laži je zelo veliko dialoga oziroma dvogovora. Nastopajočih oseb je malo, kraj dogajanja se ne spreminja.
Vse našteto odpira možnost, da pripovedno besedilo preoblikujemo v dramsko besedilo.
Mogoče pa ga bomo ob povratku nazaj v šolo celo zaigrali pred sošolci.
Dramsko besedilo boš oblikoval po spodnjem zgledu. Na začetku besedila poimenuješ osebo (NAJSTAREJŠI BRAT) in za dvopičjem navedeš njen dobesedni govor (Kaj pa delate pri vas?).
Če je potrebno, v oklepaju navedeš, kako se nastopajoča oseba vede, npr. (joka, se začudi, pomežikne ….). Tovrstne opombe imenujemo didaskalije.
Kako začeti s pisanjem dramskega besedila?
Deklina je stala pred vrati. Mela si je oči, ker je šele vstala, zehala je in premišljevala, ali naj se umije ali ne.
NAJSTAREJŠI BRAT (poči z bičem in vpraša): Kaj pa delate pri vas? OSEBA DIDASKALIJA REPLIKA (DOBESEDNI GOVOR)
Po gornjem zgledu preoblikuj pripovedno oz. prozno besedilo v dramsko.
Zapiši mu svoj naslov, v oklepaju pod njim pa napiši (dramsko besedilo).
Prepiši gornji primer in to bo začetek tvoje domače naloge. Vključi preostalo dogajanje med deklino in najstarejšim bratom (sledi odlomku v berilu na str. 29) in nadaljuj s srednjim, besedilo pa zaključi z najmlajšim bratom.
Svoj dramski izdelek pošlji v pregled učitelju na e-naslov.
4. ura
Dragi učenci,
4. ura tega tedna bo namenjena dokončanju naloge, saj si v četrtek imel/-a velikooo dela s pravljico in domačo nalogo. 😊
Umirjenosti pri oblikovanju dramskega besedila ti želim.
Učenke in učenci!
Obveščamo vas, da BBZ lahko opravljate. Napišite povzetke prebranih knjig (dokument v wordu), pesmice se naučite na pamet in se posnamete (avdio posnetek, video posnetek ni potreben). Povzetke in posnetke pošljite svoji učiteljici/učitelju slovenščine. V primeru težav oz. kakršnih koli omejitev, nam pišite.
Opravljanje BBZ prek skypa in podobnih aplikacij zaenkrat pri vseh učiteljicah/učitelju ni možno zaradi tehničnih omejitev.
Knjižnice so zaprte in dostop do knjižnega gradiva je omejen na domačo knjižnico ali e-knjige. Zato bomo upoštevali tudi knjige, ki niso na priporočilnem seznamu, vendar pa se morate o primernosti knjige posvetovati z vašo učiteljico/učiteljem slovenščine.
KNJIŽEVNOST
V prebrani pravljici Železni prstan si v prejšnji nalogi poiskal/-a pet neznanih besed, iz katerih si tvoril/-a povedi in jih poslal/-a svojemu učitelju. Učenci, ki še niste posredovali povedi, naredite to danes, v ponedeljek.
V naslednji nalogi pa si odgovarjal/-a na vprašanja o vsebini besedila Železni prstan v zvezek za književnost.
1. ura (6. april)
V zvezek za književnost boš zapisal/-a značilnosti pravljice.
Značilnosti pravljice
Odpri berilo na strani 14 in v besedilu z naslovom Železni prstan poišči in izpiši
primer za šest izmed vseh prepisanih značilnosti.
To nalogo pošlji učitelju na e-naslov.
Pravljica Železni prstan je ljudska pravljica. Avtorjev ljudskih pravljic ne poznamo več. Ker niso bile zapisane, so se ohranjale s pripovedovanjem. Premisli, ob katerih priložnostih so si ljudje pripovedovali pravljice. Povprašaj svoje stare starše, kako in kdaj so nekdaj potekala pripovedovanja zgodb in tudi pravljic.
2. ura (7. april)
V zvezek za književnost z barvnim pisalom prepiši spodnje besedilo:
Pravljica sodi med pripovedna besedila. Ljudska pravljica je krajša prozna pripoved o nenavadnih dogodkih, v kateri je avtor neznan.
Železni prstan je slovenska ljudska pravljica, ki vsebuje vse pravljične značilnosti.
Pravljica pripoveduje o sinu revne ženske, ki se odpravi v svet in s svojo usmiljenostjo pridobi naklonjenost živali in železni prstan, s katerim se mu izpolnijo vse želje. Osreči mater in se poroči s kraljevo hčerjo, ki pa mu prstan ukrade. Mladenič ga s pomočjo živalskih pomočnikov najde in se maščuje ženi.
Ustvarjalna naloga:
Zaključek pravljice Železni prstan se konča srečno, in sicer z besedami:
”Princ in princesa naj živita odslej v tej revni bajti, mi pa se preselimo v grad onkraj morja.”
Od tod dalje nadaljuj pravljico pa svoji zamisli. Ob ustvarjanju upoštevaj tudi pravljične značilnosti in jih vključi v svoj zapis. Ohrani že poznane nastopajoče junake, lahko pa dodaš tudi nove pravljična bitja in seveda dogodke, ki ne smejo biti današnjega ali celo prihodnjega časa.
Nadaljevanje pravljice zapiši v zvezek za književnost, najmanj v dolžini ene strani.
Zapiši ji naslov.
Želim ti veliko ustvarjalnosti.
3. ura (8. april)
Preberi ljudsko pravljico: Pravljica o treh lovcih v berilu 6, na strani 26.
4. ura (9. april)
Včeraj si prebral francosko Pravljico o treh lovcih. Premisli, kako imenujemo besedilo, ob katerem je avtor neznan?
V zvezek za književnost napiši naslov, nad njim pa zapiši avtorja.
Ponovno glasno preberi pravljico, da se bodo ob slišanem zabavali tudi tvoji domači.
Sledeče prepiši v zvezek pod prepisanim naslovom:
Pravljica o treh lovcih ni običajna pravljica. Je nekakšna narobe pravljica. Pritegne nas predvsem s svojo duhovitostjo.
S pomočjo odgovorov na spodnja vprašanja se boš prepričal, da nimamo opravka z običajno, tipično pravljico.
Odgovore na spodnja vprašanja v povedih zapiši v zvezek:
1. Ali je besedilo v skladu s tipičnim pravljičnim začetkom?
2. Kaj te je presenetilo v vsebini dogajanja?
3. Ob čem si se najbolj zabaval/-a?
4. Povzemi, v čem je kršen pravljični način pripovedovanja. Kaj pri bralcu vzbudi takšen preobrnjen pravljični način pripovedovanja?
5. ura (10. april)
Danes boš spoznal-a pravljico, ki jo je napisal znani avtor Hans Christian Andersen.
Takemu besedilu z znanim avtorjem rečemo, umetno besedilo.
Premisli, katere njegove pravljice že poznaš.
V zvezek za književnost prepiši avtorja in naslov:
Hans Christian Andersen: Cesarjeva nova oblačila
Za branje pravljice imaš dovolj časa, da jo prebiraš počasi in zbrano.