1. ura

Tole uro bomo zaključili obravnavo besedila Šarevčeva sliva, ki ga imaš že shranjenega. Preberi ga še enkrat in nato odgovori na vprašanja, ki so na delovnem listu. S pisanjem nadaljuj kar pod odgovori iz prejšnje ure. Z delovnega lista prepiši vprašanja in nanje sproti odgovarjaj. Pri nalogah izbirnega tipa prepiši samo pravilni odgovor. 12. nalogo prepiši v celoti, tako da izmed dveh ponujenih odgovorov izbereš enega. Rešitve nalog pošlji svojemu učitelju slovenščine.

2. ura

V naslednjih urah nas čaka novo literarno obdobje, in sicer moderna. Preden pa se lotimo branja samih besedil, bomo ponovili in utrdili znanje o romantiki. Naredili bomo tudi kratko primerjavo med zadnjima obravnavanima obdobjema (romantika, realizem).

Tokrat boste imeli bolj interaktivne naloge. Danes v zvezek še ne bomo pisali nič.   😊

Zato pa boste imeli možnost reševanja dodatnih nalog …

Navodilo

Najprej ponovi, kar imaš v zvezku zapisano o obdobju romantike in pesmih Franceta Prešerna.

Nato odpri spodnjo povezavo, poslušaj posnetke in rešuj naloge. Ko nalogo rešiš, lahko takoj preveriš pravilnost odgovorov. Na naslednjo stran se premakneš s klikom na puščico na desni strani spodaj. Rešuj naloge na straneh 245 in 246.

https://eucbeniki.sio.si/slo8/2353/index4.html

Dodatne naloge (neobvezno). Naslednje strani v e-učbeniku se nanašajo predvsem na življenje in delo Franceta Prešerna. Ponovili boste tudi, kar ste izvedeli lansko leto na kulturnem dnevu Pot po Gorenjski. Rešujte naloge na straneh 247–248. Sproti lahko preverjate pravilnost odgovorov. Pri iskanju pravilnih odgovorov si lahko pomagate s spletnimi viri (Wikipedija, preseren.net).

http://www.preseren.net/slo/default.asp

3. ura

Pozdravljeni!

Med pregledovanjem vaših poslanih nalog o Šarevčevi slivi smo učitelji ugotovili, da vas kar nekaj učencev ni povsem razumelo besedila. Zato se bomo še nekoliko posvetili tej sliki Ivana Tavčarja. Naslednji teden pa bomo prešli na novo snov (zaradi praznika pa imamo ta teden samo 3 ure).

Navodila

Nadaljujemo v zvezku za književnost. Pod naloge o Šarevčevi slivi napiši majhen podnaslov Povzetek vsebine.
Na spodnjem gumbu te čaka naloga, ki ti bo pomagala, da si boš vsebino prebranega besedila lažje zapomnil/-a.

Ko opraviš nalogo na delovnem listu, v brskalnik Google vnesi spodnjo povezavo.

https://drive.google.com/open?id=1L0lvBb1h8BOG1hk6Wg9Q63NM0fET-geK

1. ura

V petek si prebral/-a umetno pravljico Cesarjeva nova oblačila.
Premisli, kaj pomeni označba umetna pravljica.
Kdo je njen avtor?
Danes ti pošiljamo zvočni posnetek v trajanju 25 minut.
Pred poslušanjem klikni na spodnjo povezavo, se udobno nadomesti in uživaj v poslušanju.

https://www.youtube.com/watch?v=j-SI3bde6OI

Razumevanje slišane pravljice boš preveril s močjo delovnega lista.

Delovnega lista ni potrebno tiskati, ampak vprašanja prepiši v zvezek. Nanje odgovori, kjer vprašanje zahteva v celi povedi, v zvezek za književnost.

2. ura

Pravljico Cesarjeva nova oblačila je  napisal znani pravljičar Hans Christian Andersen.

Poišči bistvene podatke o tem pisatelju. V zvezek za književnost napiši kratek življenjepis in naštej nekaj naslovov njegovih poznanih pravljic.

3. ura

Danes boš spoznal/-a komično pravljico Laži, ki jo je napisal slovenski pisatelj Fran Milčinski.

Odpri berilo, na strani 28 in preberi besedilo.

Veliko zabave ob branju ti želim.

Pravljico si prebral/-a in v zvezek za književnost s pomočjo spodnjih vprašanj preveri razumevanje vsebine.

1. Za katere vrste pravljico gre, če jo je napisal pisatelj?
2. Opredeli čas in kraj dogajanja vsebine. Se glede na tvoj odgovor ta pravljica razlikuje      od klasične? Utemelji razliko.
3. Naštej nastopajoče osebe. Katere so glavne osebe?
4. Kako je pisatelj opisal dekle? S čim vse jo primerja?
5. S čim (naštej le nekaj primerov) pisatelj smeši oz. ustvari komičnost dogajanja?

V pravljici Laži je zelo veliko dialoga oziroma dvogovora. Nastopajočih oseb je malo, kraj dogajanja se ne spreminja.
Vse našteto odpira možnost, da pripovedno besedilo preoblikujemo v dramsko besedilo.
Mogoče pa ga bomo ob povratku nazaj v šolo celo zaigrali pred sošolci.
Dramsko besedilo boš oblikoval po spodnjem zgledu. Na začetku besedila poimenuješ osebo (NAJSTAREJŠI BRAT) in za dvopičjem navedeš njen dobesedni govor (Kaj pa delate pri vas?).
Če je potrebno, v oklepaju navedeš, kako se nastopajoča oseba vede, npr. (joka, se začudi, pomežikne ….). Tovrstne opombe imenujemo didaskalije.

Kako začeti s pisanjem dramskega besedila?

Deklina je stala pred vrati. Mela si je oči, ker je šele vstala, zehala je in premišljevala, ali naj se umije ali ne.

NAJSTAREJŠI BRAT (poči z bičem in vpraša): Kaj pa delate pri vas?                               OSEBA                     DIDASKALIJA                REPLIKA (DOBESEDNI GOVOR)

Po gornjem zgledu preoblikuj pripovedno oz. prozno besedilo v dramsko.
Zapiši mu svoj naslov, v oklepaju pod njim pa napiši (dramsko besedilo).
Prepiši gornji primer in to bo začetek tvoje domače naloge. Vključi preostalo dogajanje med deklino in najstarejšim bratom (sledi odlomku v berilu na str. 29) in nadaljuj s srednjim, besedilo pa zaključi z najmlajšim bratom.

Svoj dramski izdelek pošlji v pregled učitelju na e-naslov.

4. ura

Dragi učenci,
4. ura tega tedna bo namenjena dokončanju naloge, saj si v četrtek imel/-a velikooo dela s pravljico in domačo nalogo. 😊

Umirjenosti pri oblikovanju dramskega besedila ti želim.

1. ura

Pripovedovalno besedilo je bila tema, s katero smo se ukvarjali prejšnji teden. Teden se je začel super, saj smo imeli podaljšan vikend. 😊 Da malce razgibamo še smejalne mišice, vam pošiljamo karikaturo, ki se navezuje na aktualno problematiko (in še na pripovedovalno besedilo). Upamo, da vas bo nasmejala in mogoče spodbudila k ustvarjanju lastnega izdelka.

Danes bomo začeli z obravnavo stalnih besednih zvez. Verjetno ste že kdaj slišali: »Ne rini z glavo skozi zid.« ipd. Verjetno ste že sami ugotovili, da jih ne smemo razumeti dobesedno.

V priponki imate snov današnje ure (1. del). Natančno preberite vse prosojnice, v zvezek pa si prepišite samo 4. in 5., nato pa se preizkusite v nalogah v DZ od strani 54 do 59.

2. ura

Nadaljujemo s stalnimi besednimi zvezami. V priponki imate snov današnje ure (2. del). V zvezek si prepišite drugo alinejo na 3. prosojnici in celotno prosojnico št. 6. Do sedaj smo spoznali kar nekaj priročnikov, slovarjev; danes je na vrsti frazeološki slovar. Povezavo in način iskanja v slovarju najdete v priponki. Želimo vam obilo zabave ob iskanju frazemov. Marsikaterega pa najbrž znate razložiti brez uporabe slovarja in ga tudi uporabljate v vsakodnevni komunikaciji.

Pri ustvarjanju domače naloge pa obilo užitkov in domišljije brez meja! 😊

3. ura

Pozdravljeni sedmošolci!

Tokratno uro bomo združili s predmetom zgodovina.

Pri slovenščini si se v preteklih urah naučil, kako opisati življenje skupine ljudi. To boš danes pokazal na primeru poglavja Kakšno je bilo življenje v rimskem imperiju.

V učbeniku za zgodovino na strani 83, 84 si preberi poglavje Kakšno je bilo življenje v rimskem imperiju, pozoren bodi tudi na slikovno gradivo. Nato si oglej še dva posnetka. Prvi prikazuje življenje najstnikov:

https://www.youtube.com/watch?v=juWYhMoDTN0

V drugem posnetku boš več izvedel o življenju rimskih vojakov:

https://www.youtube.com/watch?v=P5e7cl19Ha0&list=PLJicmE8fK0EgNHRx17zPyeT6Ou-0wGV9U&index=5

Najprej povzemi vsebino opisa življenja skupine ljudi z miselnim vzorcem (pomagaš si lahko z DZ za slovenščino na str. 21), nato pa na podlagi izdelanega miselnega vzorca napiši besedilo, v katerem boš uporabljal ustrezne glagole in predstavil tipične značilnosti takratnega življenja.

Naj ti spodnja vprašanja pomagajo pri oblikovanju in sestavi besedila (uporabi vsaj 4):

Katera so bila tipična živila v prehrani Rimljanov?
Kje so živeli? Kakšno je bilo tipično rimsko bivališče?
Kako je potekalo šolanje (kaj so jih naučili v šoli, kaj doma)?
Kakšen je bil položaj žensk, moških in otrok? Katere pravice so imeli?
Kakšen je bil položaj sužnjev v rimskem imperiju?
So praznovali kakšen praznik?
Kako so preživljali prosti čas oz. kako so se zabavali?

V zvezek za zgodovino napiši naslov ŽIVLJENJE V RIMSKEM IMPERIJU in odgovore na zgornja vprašanja narediš v obliki miselnega vzorca.

Na podlagi miselnega vzorca, z upoštevanjem vseh značilnosti preteklih ur pri slovenščini, (opis življenja skupine ljudi) izdelaj besedilo z naslovom Kako so živeli v rimskem imperiju. Besedilo posreduj samo učitelju za slovenščino.

Učitelji slovenščine in Marija Majnik

4. ura

Naneslo je, da 7. b ta teden zaradi praznika ura ni odpadla. Utrjevali bomo stalne besedne zveze. Reševali boste delovni list. Naloge prepišite v zvezek za jezikovni pouk.

Preveri svoje rešitve.

Učenke in učenci!

Obveščamo vas, da BBZ lahko opravljate. Napišite povzetke prebranih knjig (dokument v wordu), pesmice se naučite na pamet in se posnamete (avdio posnetek, video posnetek ni potreben). Povzetke in posnetke pošljite svoji učiteljici/učitelju slovenščine. V primeru težav oz. kakršnih koli omejitev, nam pišite.

Opravljanje BBZ prek skypa in podobnih aplikacij zaenkrat pri vseh učiteljicah/učitelju ni možno zaradi tehničnih omejitev.

Knjižnice so zaprte in dostop do knjižnega gradiva je omejen na domačo knjižnico ali e-knjige. Zato bomo upoštevali tudi knjige, ki niso na priporočilnem seznamu, vendar pa se morate o primernosti knjige posvetovati z vašo učiteljico/učiteljem slovenščine.

Navodila za SLJ, 4. teden

V 4. tednu bosta dve skupini obravnavali novo literarno besedilo, dve skupini, ki sta obravnavo poslušali v razredu, bosta znanje o pesmi ponovili, ena skupina pa bo spoznala še dve vrsti odvisnikov. Pozorno berite navodila za delo, tudi oznake, za katero skupino veljajo.

1. ura (8.a/2 in 8. bc/3)

– Udobno se namesti na svoj stol in pozorno poslušaj in spremljaj posnetek na

https://www.youtube.com/watch?v=_-VgWANxuWo

– Na spodnjem gumbu najdeš pesem O, Vrba, ki jo je napisal naš največji pesnik France Prešeren. Če imaš možnost, besedilo natisni in nalepi v zvezek za književnost. Če nimaš možnosti tiskanja, pesem prepiši.

– Pesem glasno preberi in v zvezek zapiši tisti verz, ki je zbudil največ tvoje pozornosti. Ne pozabi na avtorja in naslov (France Prešern, O, Vrba).

– Pesem še enkrat glasno preberi in podčrtaj tisti besede, besedne zveze, ki jih slabše razumeš.
Na spodnjem gumbu najdeš slovarček, s katerim si lahko pomagaš pri ponovnem branju pesmi.

-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.

1. ura (8. a/1 in 8. bc/1)

– Udobno se namesti na svoj stol in pozorno poslušaj in spremljaj posnetek na

https://www.youtube.com/watch?v=_-VgWANxuWo

– Na spodnjem gumbu najdeš pesem O, Vrba, ki jo je napisal naš največji pesnik France Prešeren. Pesem glasno preberi. Pesem ste obravnavali pri pouku, svoje znanje boš le osvežil.

– V zvezek, pod obravnavo pesmi, napiši majhen podnaslov ‘Ponovitev’.  Odgovori na spodnji vprašanji, v celih povedih.

a) Za vsako kitico posebej napiši, o čem govori.
b) Iz koliko vsebinskih delov je pesem?

 -.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.

1. ura (8. bc/2)

– V 1. delu samostojnega delovnega zvezka Slovenščina za vsak dan 8 boš rešil naloge na straneh 78–80 (1.–vključno 5. naloga). Reši vse naloge, rešuj natančno, z zbranimi mislimi.

– Na spodnjem gumbu te čaka PP. Prepiši prve štiri (4) drsnice.

——————————————————————————————————————–

2. ura (8.a/2 in 8. bc/3)

– Ponovno preberi pesem O, Vrba.

– Odgovori na spodnja vprašanja. Če imaš možnost, list z vprašanji natisni in prilepi v zvezek. Odgovore oblikuj v celih povedih.

– V zvezek prepiši besedilo, ki ga najdeš na spodnjem gumbu.

-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-. 

2. ura (8.a/1 in 8. bc/1)

Ponovno preberi pesem.

– V zvezek oblikuj miselni vzorec, v katerem boš povzel vse značilnosti soneta. Pomagaj si z zapisom v zvezku ali spodnjim gumbom.

-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-. 

2. ura (8. bc/2)

– V 1. delu samostojnega delovnega zvezka Slovenščina za vsak dan 8 boš rešil naloge na straneh 80–85 (6.–vključno 17. naloga). Reši vse naloge, rešuj natančno, z zbranimi mislimi.

3. ura (8.a/2 in 8. bc/3)

– Na spodnjem gumbu najdeš vsebino današnje ure. Prepiši v zvezek. Ob prepisovanju bodi pozoren na to, kaj prepisuješ. Prepisovanje je hkrati že učenje. Če česa ne razumeš, se obrni na učitelja z elektronskim pismom.

-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-. 

3. ura (8.a/1 in 8. bc/1)

Ustvarjalna naloga

– Na sprehodu v naravi poišči navdih in oblikuj svoj sonet o domačem kraju. Poskušaj upoštevati čimveč značilnosti te vrste pesmi.

– Pesem zapiši v zvezek za književnost in jo tudi ilustriraj. Pošlji jo učiteljici.

-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-. 

3. ura (8. bc/2)

– Na spodnjem gumbu te čaka PP. Prepiši 5.–8. drsnico.

– Reši vaje na delovnem listu. Če imaš možnost, DL natisni. Nato ga prilepi v zvezek za jezik. Če nimaš možnosti tiskanja, napiši rešitve v zvezek za jezik.

4. ura (8.a/1, 8.a/2 in 8. bc/1, 8. bc/3)

V zvezek za književnost napiši naslov:

France Prešeren: Apel in čevljar

Tudi sonet, ki ga bomo obravnavali v prihodnjih urah, govori o pomembnem dejstvu iz pesnikovega življenja.

Preberi si besedilo na spodnji povezavi.

https://sl.wikipedia.org/wiki/Slovenska_abecedna_vojna

Besedilo je sicer zahtevnejše, vseeno pa skušaj iz njega izluščiti, glede česa se v obdobju romantike nista strinjala France Prešeren (ki ga je podpiral Matija Čop) in Jernej Kopitar. Poišči dve točki, v katerih sta se njuni mnenji razhajali. Zapiši v zvezek spodnjo shemo in jo dopolni.

V berilu poišči Prešernov sonet Apel in čevljar.

Prisluhni igralčevi interpretaciji in jo spremljaj z branjem.

http://www.preseren.net/slo/3_poezije/90_apel_podobo.asp

Pesem še sam preberi na glas.

-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-. 

4. ura (8. bc/2)

Reši delovni list, ki ga najdeš na spodnjem gumbu. Z njim boš utrjeval svoje znanje o petih vrstah odvisnikov.

1. ura

Uro boste namenili preverjanju rešitev nalog, v jezikovni zvezek pa napišite povzetek opis življenja skupine ljudi.

2. ura

V PP imate pripovedovalno besedilo. Vsako prosojnico si natančno oglejte. V jezikovni zvezek si napišite naslov PRIPOVEDOVALNO BESEDILO in prepišite 2., 3., 5., 6. in 7. prosojnico. Na 8. prosojnici rešite naloge in pošljite v pregled svojemu učitelju. Pri zapisovanju odgovorov se potrudite in bodite natančni.

3. ura

Nadaljujemo s pripovedovalnim besedilom. Rešujete naloge v DZ od strani 46 do 53 (pri nalogi 26 določi samo zaporedje korakov, s tvorjenjem pripovedovalnega besedila bomo počakali še nekaj dni).

4. ura

Uro boste namenili preverjanju rešitev nalog.

Pripovedovalno besedilo - rešitve

KNJIŽEVNOST

V prebrani pravljici Železni prstan si v prejšnji nalogi poiskal/-a pet neznanih besed, iz katerih si tvoril/-a povedi in jih poslal/-a svojemu učitelju. Učenci, ki še niste posredovali povedi, naredite to danes, v ponedeljek.

V naslednji nalogi pa si odgovarjal/-a na vprašanja o vsebini besedila Železni prstan v zvezek za književnost.

1. ura (6. april)

V zvezek za književnost boš zapisal/-a značilnosti pravljice.

Odpri berilo na strani 14 in v besedilu z naslovom Železni prstan poišči in izpiši
primer za šest izmed vseh prepisanih značilnosti.

To nalogo pošlji učitelju na e-naslov.

Pravljica Železni prstan je ljudska pravljica. Avtorjev ljudskih pravljic ne poznamo več. Ker niso bile zapisane, so se ohranjale s pripovedovanjem. Premisli, ob katerih priložnostih so si ljudje pripovedovali pravljice. Povprašaj svoje stare starše, kako in kdaj so nekdaj potekala pripovedovanja zgodb in tudi pravljic.

2. ura (7. april)

V zvezek za književnost z barvnim pisalom prepiši spodnje besedilo:

Pravljica sodi med pripovedna besedila. Ljudska pravljica je krajša prozna pripoved o nenavadnih dogodkih, v kateri je avtor neznan.
Železni prstan je slovenska ljudska pravljica, ki vsebuje vse pravljične značilnosti.
Pravljica pripoveduje o sinu revne ženske, ki se odpravi v svet in s svojo usmiljenostjo pridobi naklonjenost živali in železni prstan, s katerim se mu izpolnijo vse želje. Osreči mater in se poroči s kraljevo hčerjo, ki pa mu prstan ukrade. Mladenič ga s pomočjo živalskih pomočnikov najde in se maščuje ženi.

Ustvarjalna naloga:
Zaključek pravljice Železni prstan se konča srečno, in sicer z besedami:
”Princ in princesa naj živita odslej v tej revni bajti, mi pa se preselimo v grad onkraj morja.”

Od tod dalje nadaljuj pravljico pa svoji zamisli. Ob ustvarjanju upoštevaj tudi pravljične značilnosti in jih vključi v svoj zapis. Ohrani že poznane nastopajoče junake, lahko pa dodaš tudi nove pravljična bitja in seveda dogodke, ki ne smejo biti današnjega ali celo prihodnjega časa.

Nadaljevanje pravljice zapiši v zvezek za književnost, najmanj v dolžini ene strani.
Zapiši ji naslov.

Želim ti veliko ustvarjalnosti.

3. ura (8. april)

Preberi ljudsko pravljico: Pravljica o treh lovcih v berilu 6, na strani 26.

4. ura (9. april)

Včeraj si prebral francosko Pravljico o treh lovcih. Premisli, kako imenujemo besedilo, ob katerem je avtor neznan?

V zvezek za književnost napiši naslov, nad njim pa zapiši avtorja.

Ponovno glasno preberi pravljico, da se bodo ob slišanem zabavali tudi tvoji domači.

Sledeče prepiši v zvezek pod prepisanim naslovom:

Pravljica o treh lovcih ni običajna pravljica. Je nekakšna narobe pravljica. Pritegne nas predvsem s svojo duhovitostjo.

S pomočjo odgovorov na spodnja vprašanja se boš prepričal, da nimamo opravka z običajno, tipično pravljico.

Odgovore na spodnja vprašanja v povedih zapiši v zvezek:

1. Ali je besedilo v skladu s tipičnim pravljičnim začetkom?
2. Kaj te je presenetilo v vsebini dogajanja?
3. Ob čem si se najbolj zabaval/-a?
4. Povzemi, v čem je kršen pravljični način pripovedovanja. Kaj pri bralcu vzbudi      takšen preobrnjen pravljični način pripovedovanja?

5. ura (10. april)

Danes boš spoznal-a pravljico, ki jo je napisal znani avtor Hans Christian Andersen.
Takemu besedilu z znanim avtorjem rečemo, umetno besedilo.

Premisli, katere njegove pravljice že poznaš.

V zvezek za književnost prepiši avtorja in naslov:
Hans Christian Andersen: Cesarjeva nova oblačila

Za branje pravljice imaš dovolj časa, da jo prebiraš počasi in zbrano.

Učenke in učenci,

v četrtem tednu dela na domu bomo prešli na obravnavanje književnosti. Nazadnje smo obravnavali sodobno slovensko književnost (Gregor Strniša: Orion, Feri Lainšček: Bara Bara, Boris A. Novak: Narcis in Eho), še prej pa obdobje romantike (France Prešeren). Nadaljevali bomo z obdobjem realizma. Za začetek pa bo na vrsti pesem Frana Levstika Dve otvi.

1. ura

Na strani 96 v berilu Skrivno življenje besed preberi pesem Dve Otvi. V zvezek za književnost napiši naslov Fran Levstik: Dve otvi. Zatem zapiši odgovore na vprašanja z delovnega lista, ki je v prilogi.

2. ura

V zvezek za književnost prepiši povzetek o pesmi in podatke o Franu Levstiku.

3. ura

V zvezek za književnost prepiši besedilo o realizmu (v priponki).

Zatem na Wikiviru odpri besedilo Šarevčeva sliva. Spodaj je povezava do Wikivira, naslov besedila vpiši v iskalnik na strani zgoraj desno.

https://sl.wikisource.org/wiki/Glavna_stran

V zgornjem delu strani med podatki o delu poišči rubriko »Izvozi v formatu« in izberi pdf format, ki besedilo odpre v prijaznejši obliki za branje.

Besedila ne tiskaj temveč si ga shrani na računalnik. Besedilo preberi na glas.

4. ura

Preberi besedilo Šarevčeva sliva, ki ga imaš že shranjenega. Po branju boš odgovarjal/-a na vprašanja, ki so na delovnem listu. V zvezek za književnost napiši naslov: Ivan Tavčar: Šarevčeva sliva. Z delovnega lista prepiši vprašanja in nanje odgovarjaj v celotnih povedih. 

Opravljeno nalogo pošlji učitelju na e-naslov. Časa imaš do 14. aprila.