Arhivi avtorja: Robert Jereb

SLJ 9. 10. teden

Objavljeno ,
Odgovori

1. ura

Pozdravljeni!

Nadaljevali bomo z obravnavo književnosti iz obdobja moderne. Na spodnji povezavi rešite naloge za uvod k naslednji pesmi.

https://eucbeniki.sio.si/slo9/2397/index.html

Na naslednjih straneh so naloge povezane s pesmijo Na otčevem grobu, ki jo je napisal Dragotin Kette. Rešite naloge do konca strani 433. Naredite tudi nalogo, ki zahteva, da posnamete svojo recitacijo. Primerjajte jo s posnetkom v e-učbeniku in jo ovrednotite po tam napisanih kriterijih. Samovrednotenja ni potrebno zapisati v zvezek.

V zvezek za književnost zapiši naslov Dragotin Kette: Na otčevem grobu. Zatem odgovori na naslednja vprašanja (odgovore najdeš v obravnavi pesmi v e-učbeniku). Vprašanja prepiši in odgovarjaj v povedih.

  1. Kakšno je razpoloženje v pesmi?
  2. Kateri dve osebi nagovarja lirski subjekt in kaj jima naroča?
  3. Kakšna čustva ima izpovedovalec do svojega očeta?
  4. Glede česa ga je oče razočaral?
  5. Naštej značilnosti sveta živih in mrtvih, kot jih razbereš iz pesmi.
  6. Kakšen je pogled izpovedovalca na svet živih?

2. ura

Še malo se bomo pomudili pri pesmi Na otčevem grobu. Najprej boste reševali naloge (1–6) v e-učbeniku. Rešitve lahko preverjate sproti.

https://eucbeniki.sio.si/slo9/2397/index5.html

Pojasnilo pri 1. nalogi: ko boste označevali okrasne pridevke, se vam bodo zeleno  obarvali (znak za pravilen odgovor) le pridevniki, ne pa tudi samostalniki.

V zvezek nato zapiši odgovore na naslednja vprašanja (prepiši tudi vprašanja):

  1. Določi kraj dogajanja.
  2. Iz pesmi izpiši primere za okrasni pridevek, nagovor in retorično vprašanje.
  3. V 4. kitici poišči nasprotje.
  4. Označi rimo v kvartinah in jo poimenuj.
  5. Kateri pesniški obliki pripada pesem? Naštej značilnosti te pesniške oblike (spoznal si jo že lani pri obravnavi Prešernovih pesmi Apel in čevljar ter O, Vrba).

Nato v zvezek prepiši povzetek pesmi:

V sonetu Na otčevem grobu je Dragotin Kette ob motivu mrtvega očeta razvil idejo o neskladju med idealnim in resničnim svetom. V pesmi pokaže, da stvarnost ni idilična podoba sreče, temveč njeno nasprotje: življenje je večen boj.

Na koncu pravilno razporedi življenjepisne podatke o pesniku in jih prepiši v zvezek (podatki v zelenem polju na levi strani).

https://eucbeniki.sio.si/slo9/2397/index4.html

3. ura

Za uvod boste razmišljali o vtisih in čustvih. Odgovori na spodnja vprašanja (naslednjih strani pa ne rešujte).

https://eucbeniki.sio.si/slo9/2398/index1.html

Naslednjo pesem, ki jo bomo obravnavali nosi naslov Pesem, napisal pa jo je Josip Murn – Aleksandrov. Avtorja in naslov pesmi zapiši v zvezek za književnost. Pesem je v berilu za 9. razred na strani 100. Osredotoči se in pesem potiho preberi, nato v zvezek odgovori na spodnja vprašanja (prepiši tudi vprašanja).

1. Kakšno je razpoloženje lirskega subjekta v Pesmi? Iz katerih besed, besednih
zvez, verzov lahko to razbereš?
2. Ali se barva zvezde, ki je opisana v 1. kitici, stopnjuje navzgor ali
navzdol? Izpiši besede, ki to dokazujejo.
3. Na katero čutilo bralca deluje 1. kitica? V 2. kitici se prvemu čutu pridruži še en. Kateri? Kateri dve besedi ga označujeta?
4. Določi dogajalni čas. V kateri kitici je čas določljiv?
5. S čim lirski subjekt primerja upanje človeka? Na kakšni osnovi izpelje to primerjavo?
6. V kateri kitici je skrito sporočilo pesmi? Povzemi to sporočilo v povedi.

4. ura

Ta teden ste imeli devetošolci naravoslovni dan in je ena ura slovenščine odpadla, zato bomo o pesmi še kaj povedali naslednji ponedeljek, ko se vidimo v šoli. S seboj prinesite zvezke za književnost in za jezikovni pouk.

 

SLJ 9, 9. teden

Objavljeno ,
Odgovori

1. ura

Pozdravljeni,

pričeli bomo z obravnavo moderne. Še prej pa kratka ponovitev nekaterih značilnosti in pripadnikov romantike in realizma. Spodnji delovni list prepiši v zvezek za književnost in reši nalogo.

Romantika - realizem

 

2. ura

Osnovne značilnosti obdobja moderne so zapisane na spodnji prosojnici. Prepiši jo v zvezek za književnost.

Moderna

 

3. in 4. ura

Namenjeni sta vaši samostojni pripravi na ocenjevanje znanja.

 

SLJ 8, 9. teden

Objavljeno ,
Odgovori

1. ura

Ponedeljek, 11. 5. 2020

Osmošolci, osmošolke,

današnjo uro namenite pripravi na ocenjevanje znanja.

 

2. ura

Torek, 12. maj 2020 (8. a) in sreda, 13. maj 2020 (8. b in 8. c)

Učenke in učenci,

z današnjo uro bomo za nekaj časa zaprli berila in zvezke za književnost ter nadaljevali s spoznavanjem vrst odvisnikov.

Do sedaj poznate 5 vrst odvisnikov – osebkov, predmetni, časovni, krajevni in načinovni odvisnik.

– Za kratko ponovitev rešite spodnje primere.

https://forms.gle/PxR8j24pLUfwXwvD8

– V delovnem zvezku rešite naloge na str. 15–19.

– V zvezek za jezik prepišite spodnji zapis. Poslušajte razlago.

Vzročni odvisnik

 

3. ura

Četrtek, 14. 5. 2020

Nadaljujemo z naslednjo, že 7., vrsto odvisnika.

– V delovnem zvezku rešite nal. 9, str. 20–nal 17., str. 23.

– V zvezek za jezik prepišite spodnji zapis. Poslušajte razlago.

Namerni odvisnik

 

4. ura

Petek, 15. 5. 2020

Današnja uro namenite temu, da poravnate dolgove.

– Nekateri učenci še niste oddali gradiva s Poti po Gorenjski. Storite to danes.

– V DZ preverite, ali imete rešene vse naloge na straneh 15–23.

– Preverite svoje zapise v zvezku za jezik.

– Pripravite svoj izdelek za ocenjevanje znanja. Oddati ga morate v ponedeljek, 18. 5. 2020.

 

SLJ 7, 9. teden

Objavljeno ,
Odgovori

Sedmošolci, sedmošolke,

pred nami je nov teden, z novimi nalogami.

Ponedeljek, 11. 5. 2020

7. a: V petek si prebral/-a Trdinovo Vilo, danes nadaljuješ z reševanjem nalog. Vsa navodila so v priponki.

Janez Trdina_Vila

 

7. b: Obravnavaš Skrivni dnevnik Jadrana Krta. Vsa navodila so v priponki.

Skrivni dnevnik Jadrana Krta

 

7. c: Vsa navodila za današnje delo si prejel/-a že v petek. Od tebe se pričakuje zbrano in natančo branje.

Torek, 12. 5. 2020

V tem tednu je na internetu dostopen zabaven posnetek predstave Martin Krpan v režiji Janeza Burgerja in v koprodukcijski izvedbi SNG Drama Ljubljana in Drame SNG Maribor. https://www.youtube.com/watch?v=8NjjLuRMk44&t=280s

Navodila za današnjo uro so enotna za vse razrede.
Ogledaš si posnetek predstave, pri tem pa si pozoren/-a na razlike z literarnim delom. Ugotovitve si zabeleži na list papirja, naslednji teden (po ocenjevanju) bodo sledila bolj podrobna navodila.

 

Sreda, 13. 5. 2020

Približujemo se ocenjevanju znanja. Ocenjevanje znanja se bo nanašalo na Klopčičevo pesem Mary se predstavi.

V priponki imaš snov današnje ure. Vsa navodila najdeš v priponki. Odgovor še danes pošlji učitelju v pregled!

Priprava na ocenjevanje znanja

 

 

Petek, 15. 5. 2020

Nadaljujemo z obravnavo Klopčičeve pesmi Mary se predstavi. Kot ste že sami uganili, je Mary izseljenka. Današnjo uro bomo namenili bolj podrobni analizi pesmi. Vsa navodila in naloge najdete v priponki. Ne pozabite poslati nalog v pregled.

Mary se predstavi

SLJ 6, 9. teden

Objavljeno ,
Odgovori

1. ura

Šestošolci,

lepo pozdravljeni že v 9. tednu šolskega dela na daljavo.

V novem tednu pričenjamo z obravnavo jezikovnega pouka. Ker je minilo že veliko časa, ko smo v šoli sklanjali samostalnike, jih  bomo v tej uri ponovili s pomočjo kviza.

Odprl boš zvezek za jezikovni pouk in vanj zapisal naslov:

Utrjevanje samostalnika

Pod naslov zapiši: Sklanjanje samostalnika

Za tem napiši imena sklonov in vprašalnice zanje.

Posredujem ti povezavo do spletnega mesta, kjer se boš lahko sam preveril v poznavanju sklanjanja zahtevnejših samostalnikov.

Rešitve sledijo na koncu preverjanja.

https://www.thatquiz.org/sl/practicetest?1w5iqggx8314

Po zaključku kviza si izberi katerikoli dani samostalnik iz kviza. Sklanjaj ga v vseh treh številih; torej 18 primerov samostalnika. V zvezek ta samostalnik sklanjaj v ednini, v smiselnih povedih. To pomeni, da boš napisal 6 povedi.

 

2. ura

V včerajšnji uri smo ponovili sklanjanje zahtevnejših samostalnikov.
Ne bodi slabe volje, če so se napake vztrajno mešale v končnice samostalnikov.
Bistveno je, da se ti je v spomin vtisnil kateri izmed ponujenih primerov,
ki jih boš v vsakdanjem sporazumevanju pogosto rabil, npr. samostalnik
mati, hči, otrok in podobni.

V današnji uri bo tvoja naloga prepoznati samostalnik.
Se še spomniš, katere besede so samostalniki?

S samostalniki poimenujemo:

⇒ BITJA: osebe (Jošt, sestrica, pevka)
živali (žabe, kača, žabica)
rastline (vrba);

⇒ PREDMETE (škarje, trebuh, mlaka, luknja);

⇒ POJME (vaja, blisk,pomoč).

Pojmi so besede, ki jih ne zaznamo z našimi čutili. Ne moremo jih videti, slišati, okušati, se jih dotikati.

Sledi vaja, v kateri boš v vsaki povedi poiskal samostalnik, ga izpisal v preglednico in mu določil ime sklona (npr. imenovalnik, tožilnik …).
Imenovalnik je prvi sklon, drugi rodilnik itn.
Nalogo v preglednici prepiši v zvezek za jezikovni pouk, skupaj z navodili reševanja.
V naslednji uri pa sledijo rešitve, s pomočjo katerih boš preveril pravilnost sklanjanja.

Samostalnik - vaje

 

3. ura

Reševanje včerajšnje vaje samostalnika boš preveril  s spodnjimi rešitvami.

Samostalnik - rešitve

 

Prosim, da pišeš s peresom!

Preostanek ure bomo namenili naslednji besedni vrsti GLAGOL.
Glagol smo v tem šolskem letu že obravnavali, zato mu bomo v naslednjih dveh urah namenili utrjevanje.
V zvezek za jezikovni pouk boš napisal naslov GLAGOL, pod njim pa v oklepaj (Utrjevanje glagola). Za tem boš prepisal spodnjo definicijo glagola.

Glagol

 

Za osvežitev pa boš poslušal videoposnetek, ki ga najdeš na spodnji povezavi:

https://www.youtube.com/watch?v=TqX5BCrBfQc&t=128s

 

4. ura

Po včerajšnji ponovitvi glagola ob današnji nalogi ne boš imel težav.
Na spodnji povezavi boš v besedilu pravljice Obuti maček poiskal glagole.
S pomočjo danih rešitev boš preveril ustreznost izbora glagola v vseh treh delih besedila.

https://interaktivne-vaje.si/slovenscina_ps/gradiva_slova/glagol_6r/glagol_poisci.htm

Izberi dva glagola iz pravljice Obuti maček.
Spregaj ju v ednini, dvojini in množini v zvezek. Prvega sklanjaj v sedanjiku, drugega v pretekliku.

Spreganje - primer

 

Pred spreganjem zapiši manjši naslov: Spreganje glagola (vaja).

 

5. ura

Učenci, v včerajšnji uri ste ponovili glagol, v današnji pa bomo nadaljevali z njegovo obravnavo.

Posvetili se bomo neosebni glagolski obliki, ki se imenuje

NEDOLOČNIK IN NAMENILNIK.

Ponovi s pomočjo spodnje povezave.

https://www.youtube.com/watch?v=2XYC1TSPTs0

V zvezek prepiši ta naslov (NEDOLOČNIK IN NAMELNIK) pod včeraj zapisani naslov Glagol.

Pod naslov prepiši naslednjo značilnost te neosebne glagolske oblike.

Nedoločnik in namenilnik

 

S pomočjo spodnje povezave boste reševali spletne naloge. Reši samo 3. in 4. zavihek za naslovom: Nedoločnik in namenilnik

https://interaktivne-vaje.si/slovenscina_ps/oblikoslovje_glagol_6_9r.html

 

Ocenjevanje 9. razred

Objavljeno ,
Odgovori

 

Ocenjevanje znanja v 9. razredu
Učenke in učenci,

oceno v 2. ocenjevalnem obdobju boste pridobili z govornim nastopom, na katerega ste se pripravili s preverjanjem znanja. Pri oblikovanju vašega novega posnetka bodite pozorni na vse komentarje, usmeritve, mnenja, ki ste jih dobili s strani svojih učiteljev pri preverjanju.

Svoj izdelek boste učitelju v ocenjevanje poslali do ponedeljka, 18. 5. 2020. Za učence učitelja Roberta Jereba se rok za oddajo podaljša do petka, 22. 5. 2020.

Ocenjevanje boste opravili samo tisti učenci, ki boste o tem obveščeni.

 

Navodila za govorni nastop

Vsebina govornega nastopa se bo nanašala na Gregorčičevo pesem Soči.

Govorni nastop bo sestavljen iz dveh delov.

1. del

Počasi, doživeto, z ustreznimi premori in poudarki, razločno in glasno boš prebral pesem. Pesem je polna čustev, zato se potrudi, da boš to pokazal tudi s svojim branjem.

Simon Gregorčič

Soči

Krasna si, bistra hči planin,
brdka v prirodni si lepoti,
ko ti prozornih globočin
nevihte temne srd ne moti —
krasna si, hči planin!
Tvoj tek je živ in je legak
ko hod deklet s planine;
in jasna si ko gorski zrak
in glasna si, kot spev krepak
planinske je mladine —
krasna si, hči planin!
Rad gledam ti v valove bodre,
valove te zelenomodre:
temna zelen planinskih trav
in vedra višnjevost višav
lepo se v njih je zlila;
na rosah sinjega neba,
na rosah zelenih gora
lepoto to si pila —
krasna si, hči planin!
Ti meni si predraga znanka!
Ko z gorskih prišumiš dobrav,
od doma se mi zdiš poslanka,
nesoča mnog mi ljub pozdrav —
Bog sprimi te tu sred planjav!…
Kako glasno, ljubo šumljaš,
kako čvrsto, krepko skakljaš,
ko sred gora še pot imaš!
A ko pridereš na ravnine,
zakaj te živa radost mine?
Kaj trudno lezeš in počasi,
zakaj so tožni tvoji glasi?
Težko se ločiš od hribov,
zibelke tvojega valovja?
Mar veš, da tečeš tik grobov,
grobov slovenskega domovja?
Obojno bol pač tu trpiš,
v tej boli tožna in počasna,
ogromna solza se mi zdiš,
a še kot solza – krasna!
Krasna si, bistra hči planin,
brdka v prirodni si lepoti,
ko ti prozornih globočin
nevihte divje srd ne moti!
Pa oh, siroti tebi žuga
vihar grozán, vihar strašán;
prihrumel z gorkega bo juga,
divjal čez plodno bo ravan,
ki tvoja jo napaja struga —
gorjé, da daleč ni ta dan!
Nad tabo jasen bo obok,
krog tebe pa svinčena toča
in dež krvav in solz potok
in blisk in grom — oh, bitva vroča!
Tod sekla bridka bodo jekla,
in ti mi boš krvava tekla:
kri naša te pojila bo,
sovražna te kalila bo!
Takrat se spomni, bistra Soča,
kar gorko ti srce naroča:
kar bode shranjenih voda
v oblakih tvojega neba,
kar vode v tvojih bo planinah,
kar bode v cvetnih je ravninah,
tačas pridrvi vse na dan,
narasti, vzkipi v tok strašán!
Ne stiskaj v meje se bregov,
srdita čez branove stopi,
ter tujce, zemlje lačne, vtopi
na dno razpenjenih valov.

2. del

V drugem delu boš razmišljal o Gregorčičevi pesmi. Tudi ta del govornega nastopa moraš prebrati tekoče, ustrezno hitro in razločno.

1. V treh povedih povzemi vsebino pesmi.

2. Razloži, kaj povezuje pesnika Simona Gregorčiča in reko Sočo.

3. Pojasni, kaj pesnik izraža v prvem delu pesmi. Utemelji z verzom iz pesmi. Pojasni tudi, o čem pesnik govori v drugem delu pesmi. Utemelji z verzom iz pesmi.

4. V čem je reka Soča podobna vsakemu izmed nas? Razloži.

5. Katere zgodovinske dogodke je pesnik Gregorčič napovedal v svoji pesmi?

6. Pesem je oda. Razloži, kaj to pomeni.

7. Pesnikov slog je bogat z metaforami. Poišči v pesmi primer za poosebitev ali personifikacijo in primer za primero ali komparacijo.

8. Gregorčičevo pesem primerjaj z Levstikovo pesmijo Dve otvi. Poišči 3 podobnosti med obema besediloma in 3 razlike.

9. Oba avtorja sodita v isto literarno obdobje. Katero? Predstavi glavne značilnosti. Utemelji, zakaj ti dve besedili (Soči in Dve otvi) nista ravno tipični besedili za to obdobje – navedi vsaj eno utemeljitev.

Bodi pozoren!

– Govorni nastop je celota. Deli, ki ga sestavljajo, naj bodo med seboj povezani. NE naštevaj odgovorov na postavljena vprašanja, temveč tvori povezano besedilo, v katerem boš razmišljal o navedenih vprašanjih.

– Ob pripovedovanju upoštevaj naslednje kriterije ocenjevanja.
– Upoštevaj značilnosti besedilne vrste.
– Besedilo tekoče pripoveduj in si ob tem pomagaj s svojim spisom.
– Ob branju upoštevaj ločila in smiselne poudarke.
– Pripoveduj knjižno, besede pravilno izgovarjaj in naglašuj.
– Pripoveduj izvirno, razločno in tekoče.
– Pripoveduj prepričljivo in samozavestno.
– Izogibaj se monotonemu pripovedovanju.
– Pazi na razločno in jasno izgovorjavo.
– Usmeri se čim bližje mikrofonu, da bo tvoj glas dobro slišan.
– Interpretativno branje svojega spisa izvajaj stoje, saj bo tako ton tvojega glasu kvalitetnejši.

– Od tebe pričakujemo zvočni posnetek.

– Če imaš pri pripravi govornega nastopa kakršnokoli vprašanje, se obrni na svojega učitelja slovenščine.

 

 

 

Ocenjevanje 8. razred

Objavljeno ,
Odgovori

Ocenjevanje znanja v 8. razredu

Učenke in učenci,

oceno v 2. ocenjevalnem obdobju boste pridobili z govornim nastopom, na katerega ste se pripravili s preverjanjem znanja. Pri oblikovanju vašega novega posnetka bodite pozorni na vse komentarje, usmeritve, mnenja, ki ste jih dobili (ali pa jih še boste) s strani svojih učiteljev pri preverjanju.

Svoj izdelek boste učitelju v ocenjevanje poslali do ponedeljka, 18. 5. 2020. Za učence učitelja Roberta Jereba se rok za oddajo podaljša do petka, 22. 5. 2020.

Ocenjevanje boste opravili samo tisti učenci, ki boste o tem obveščeni.


Navodila za govorni nastop

Vsebina govornega nastopa se bo nanašala na Tavčarjevo delo Tržačan.

Govorni nastop bo sestavljen iz dveh delov.

1. del

Počasi, doživeto, z ustreznimi premori in poudarki, razločno in glasno boš prebral spodnji odlomek. Odlomek je poln čustev, zato se potrudi, da boš to pokazal tudi s svojim branjem.

Morda v petem letu svojega zakona, — Bog ve, kako se je primerila ta nesreča — je dobila mati Vrbarjeva otroka, ali nekaj tacega, kar je ona otroka imenovala. Če vam povem, da je bilo to otroče podobno — materi in očetu, potem mi ni treba še posebej naglašati, da je bilo to otroče prav grda stvar. Okrog ogla domače hiše je letalo v raztrgani, umazani srajci in z razritimi lasmi. Kričalo je pri vsaki sapici in se silno drlo, če smo mi vaški otročaji tu in tam, mimo hodeč, to grdobo »malo udarili«. In ko je bilo staro komaj šest let, je klelo že kakor voznik na cesti. No, pa smo ga tepli, če smo ga le mogli.Matevž je rad imel tega svojega otroka, in če je malo zakričal zunaj, je planil iz hiše, razvnet in plašan ter skrbno povpraševal: »Kaj ti je, Tinče! Tinče! Moj Tinče!«

Od tistega časa, kar se je bil pri Vrbarjevih rodil domači otrok, je postal tržaški Tomažek velik revež. Brezušesni Matevž je hipoma zgubil vso ljubezen, katero je poprej gojil do tega otroka. Zavidal mu je vsak grižljaj ter ga redil in pasel bolj s palico nego s kruhom. Gotovo ni zatonil dan, da bi ga ne bil pretepel enkrat ali dvakrat. Oblačil ga je skoro na isti način, kakor se oblači lilija na polju, ki nima nobene obleke.

Šibko otroče je moralo trdo delati ter prenašati bremena, da so kar pokale kosti v njem. Kar je ostalo brez udarca pod Matevževo roko, to sta pretepla potem mati gospodinja in pa Tinče, moj Tinče! Nekega dne je prinesel domači sinček novo brezovko domov. Poskusiti jo je hotel na Tomažkovi koži. A ta je stekel ter hotel rešiti svoje meso, kakor je tako navada pri človeških bitjih. Tedaj bi vi morali videti Matevža, kako je planil za otrokom, ga ujel, potisnil med kriva svoja kolena ter dejal rahlo: »Tinče, zdaj ga pa le!«

In Tinče je tepel. Mati Žirovka mimo prišedši pa je tudi zagodla: »Le ga! le ga! le ga!«

2. del

V drugem delu boš razmišljal o celotnem Tavčarjevem besedilu. Tudi ta del govornega nastopa moraš prebrati tekoče, ustrezno hitro in razločno.

1. V petih povedih povzemi vsebino celotnega prebranega besedila.

2. Izpostavi, kateri dve osebi sta v središču pripovedovanja. Obe osebi označi – povej, katere so njune značajske lastnosti.

3. Pojasni, zakaj se je Matevžev odnos do Tomažka tako spremenil.

4. V štirih povedih povej in utemelji, kakšen občutke je besedilo zbudilo v tebi, o čem si razmišljaj med branjem.

5. Ivan Tavčar je pisatelj, ki v svojih delih osebe in dogodke opisuje zelo natančno. Zanj so značilne slikovite primere ali komparacije. Poišči v besedilu tri primere ali komparacije.

6. Pojasni, v čem se Tavčarjeva slika razlikuje od Kersnikove slike Mačkova očeta.

7. Svojemu govornemu nastopi poišči ustrezen naslov.

 

Bodi pozoren!

– Govorni nastop je celota. Deli, ki ga sestavljajo, naj bodo med seboj povezani. NE naštevaj odgovorov na postavljena vprašanja, temveč tvori povezano besedilo, v katerem boš razmišljal o navedenih vprašanjih.

– Ob pripovedovanju upoštevaj naslednje kriterije ocenjevanja.

– Upoštevaj značilnosti besedilne vrste.
– Besedilo tekoče pripoveduj in si ob tem pomagaj s svojim spisom.
– Ob branju upoštevaj ločila in smiselne poudarke.
– Pripoveduj knjižno, besede pravilno izgovarjaj in naglašuj.
– Pripoveduj izvirno, razločno in tekoče.
– Pripoveduj prepričljivo in samozavestno.
– Izogibaj se monotonemu pripovedovanju.
– Pazi na razločno in jasno izgovorjavo.
– Usmeri se čim bližje mikrofonu, da bo tvoj glas dobro slišan.
– Interpretativno branje svojega spisa izvajaj stoje, saj bo tako ton tvojega glasu kvalitetnejši.

– Od tebe pričakujemo zvočni posnetek.

– Če imaš pri pripravi govornega nastopa kakršnokoli vprašanje, se obrni na svojega učitelja slovenščine.